»Veliko let pred smrtjo je v hiši na Aleksejevem klancu številka 13 lončena peč v jedilnici grela in vzgajala malo Jeleno, najstarejšega Alekseja in čisto drobcenega Nikolko.«
»Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, 'a voz je šel dalje in izginil v gozdu'. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. 'Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli.'«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju